V_ PROJEKT CANKAR: JAZ – UČENEC V ZIBELI ŽIVLJENJA IN SPOZNANJA

Aktivnosti za obeležje 100-te obletnice smrti Ivana Cankarja so se na POŠ Vače izvajale v mesecu oktobru in novembru.

Tema letošnjega Cankarjevega tekmovanja DEDIŠČINA IDENTITETE je zaokrožila naša prizadevanja in aktivnosti.

• V okviru pouka slovenščine so učenci 9. razreda razširili domače branje (Ivan Cankar: Moje življenje) z dodatnim branjem (Ivan Cankar: Tuje življenje). Namen dodatnega branja je bil približati zahtevne Cankarjeve črtice mlajšim učencem. Delo je potekalo v parih, kjer je vsak par dobil nalogo, da naredi priredbo ene črtice (Muhe, Jež, Sova, Psi, Lisjak). V knjižnici so si sposodili ustrezno literaturo o živalih in črtico dopolnili tudi s podatki iz neumetnostnih besedil. Napisali so obnovo izbrane črtice, izluščili idejo črtice ter spremenili literarno vrsto: črtico so preuredili v basen ali živalsko zgodbico.

Ustvarili smo novo tematsko področje: RAZLIČNE UPODOBITVE ŽIVALI – umetniška, literarna, slikovna, poljudno-znanstvena …         

• Cankarjeva literarna zapuščina se dotika mnogih občečloveških vprašanj, na katera je pisatelj skušal odgovoriti s simbolnim jezikom. Tako v črticah Moje življenje (obvezno domače branje za 9. razred) spregovori o občutku krivde, ki ga je začutil ob svojem spolnem dozorevanju, ob opazovanju materinega trpljenja … o hrepenenju, ki ga je motiviralo, da je hotel spoznati čim več, oditi čim dlje … o razočaranju, da ni mogel izpolniti pričakovanj zaradi revščine, neznanja, občutka tujosti ali pa zaradi čisto preprostih ovir in meja, ki jih je postavilo življenje na njegovo pot, recimo »sovražnost in ogabnost tuje učenosti«, zaradi česar je moral »pogasiti« svojo naravno radovednost z izjavo: »Grenka je pot do učenosti … Šola je bila moj najhujši sovražnik … Šele kasneje sem spoznal vse neizprosno brezobzirno nasilje hrepenenja, ki vzdigne človeka zategadelj, da ga zviška trešči ob tla, ko je bil iztegnil roko, da poseže po zvezdi … Stopil sem na cesto in bil sem star …«

Drugo tematsko področje: NARAVNO UČENJE  (CANKARJEVA ENAJSTA ŠOLA) JE »ZIBEL ŽIVLJENJA IN SPOZNANJA« – pogled na šolanje v današnjem času, ki je prehitel samega sebe zaradi preobilice informacij, ki jim otrok še morda ni dorasel …)

• Učenci 8. in 7. razreda so se pri pouku DKE dotaknili moralnih vprašanj o doživljanju krivice (»šibkejši – revnejši je zmeraj kriv«), oblikovanju slovenske identitete in človeške pokončnosti skozi revščino in hlapčevsko podrejenost tujemu gospodarju (Cankar: »Hlapci, za hlapce rojeni …«. Kako, če sploh, človek ponovno pridobi pokončno moralno držo, če se je zaradi okoliščin bil prisiljen ukriviti? Šola v Cankarjevem času je namreč »krivenčila, pretvarjala in pačila voljne mladike, da so iz njih nastale spake in zaradi tega so bile posledice hujše, kot bi jih povzročila ječa (»le-ta drevo samo oklesti«).«

V okviru razrednih ur so na plakate napisali razlago Cankarjevih citatov.

Tematsko področje: DEDIŠČINA SLOVENSKE IDENTITETE – kaj formira moralno pokončnega človeka, ki je ponosen na svoje korenine …

• Učenci 7. razreda so prinesli v šolo naloge, v katerih so lansko šolsko leto primerjali svoje otroštvo z otroštvom najstarejše osebe, ki jim je bila zmožna odgovoriti na vprašanja. Štiri najboljša dela so bila poslana na natečaj v Koroško galerijo likovnih umetnosti (Kulturna dediščina) in Anja Drobež je bila med 1000 prispelimi deli (500 izbranimi za razstavo) izbrana med najboljših deset, za kar je dobila tudi nagrado in priznanje. Primerjava otroštva nekoč in danes je potekala pri pouku zgodovine.
• Učenci 6. razreda so pri zgodovini naredili časovni trak, poiskali so več pomembnih zgodovinskih dogodkov, ki so se odvijali v času Cankarjevega življenja. Predstavili so, kakšno je bilo življenje v času, ki ga je zaznamovala revščina, lakota, odvisnost od tuje oblasti, nerazumevanje in nespoštovanje otroške duše, ki »ne prenese laži, ne zavijanja, še pretiravanja ne in ne prikrivanja«; a če mlado bitje predolgo in pregrobo »upogibaš«, odraste v človeka, ki »ga je strah samega sebe in svoje duše, zato ne najde moči, da bi potolažil samega sebe«.

Tematsko področje: ZA SAMOSPOZNAVANJE MORAŠ IMETI POGUM, kajti nič ni težjega od pogleda nase.

• Učenci 5. razreda so ob prebiranju priredb Cankarjevih črtic Tuje življenje (priredbe so napisali učenci 9. razreda) pri LUM živali upodobili v različnih tehnikah (akvarel, plastika, trganka).
• Učenci 4. razreda so pri pouku DRU primerjali, kako so doživljali otroci šolo nekoč in kako jo danes, predvsem otroštvo in prva šolska leta. Razložili so tudi, kaj pomeni izraz »enajsta šola«.
• Učenci 3. razreda so pripravili igrico ob prebiranju črtice Pehar suhih hrušk.
• Učenci 1. in 2. razreda so se ob črtici Pehar suhih hrušk najprej pogovorili o revščini in lakoti v tedanjem času, kar so navezali na odnos do hrane, neješčost, nepravilno prehranjevanje, bonton … Ivana Cankarja so slikovno upodobili v akvarelni tehniki, temperi in flumastru. Njihovi izdelki so na ogled na razstavi v pritličju in 1. nadstropju šole, na temo: JAZ – UČENEC V ZIBELI ŽIVLJENJA IN SPOZNANJA …
• Učenci v oddelku OPB so sodelovali v razstavi s svojimi izdelki (na karton narisane skodelice so oblepili s kavnimi zrni).