J_OPB_Komemoracija malo drugače

Nazadnje spremenjeno 28.10.2020 , ob 7:12 Urejal: alenka.zupancic

Zaradi izrednih razmer letos ne moremo obeležiti spomina na naše padle tako kot vsa leta doslej – skupaj s pevskim zborom Mihe Vahna in ostalimi  prebivalci Jevnice – vseeno pa smo se spomnili nanje ter na to, da stanje miru ni samoumevno in se moramo vsakodnevno “boriti” zanj.

thumbnail_IMG_2012 (1)

Z učenci smo  iz zelenja in cvetja, nabranega v bližnjem gozdu in na šolskem vrtu, izdelali ikebano, drugošolki Inja in Zoja pa sta prvošolcem in svojim sošolcem ob spomeniku zrecitirali Pesem Toneta Pavčka.

Pesem

Pojdem na ravno polje,

na ravno polje, kjer žito cvete,

naj mi pod prsti bilke šume,

naj se mi zemlja odpre.

 

In bom poslušal, kako drhti,

in se bom skril med njene dlani,

da tam pri njej na sredi polja

žalost ne bo me našla.

thumbnail_IMG_2017

Stari ljudje so imeli navado reči: “Življenje niso samo rožice, je tudi trnje vmes.” Mi pa ta prispevek zaključujemo z besedami Alenke Rebula:

“Življenje ne bo nikoli urejeno. Zmeraj pa lahko stojim v njegovi sredini in se pustim urediti za razmere tega hipa.”

Objavljeno: 22 oktobra 2020 , Avtor: Petra Prosen