Zgodovina OŠ Gradec

Nazadnje spremenjeno 5.5.2022 , ob 14:02 Urejal: Anja Knežević

Osnovna šola v Litiji je v 60. letih prejšnjega stoletja postala pretesna za naraščajoče število otrok. Leta 1952 je osnovno šolo in nižjo gimnazijo (višje razrede osnovne šole) obiskovalo 529 otrok. V šolskem letu 1963/1964 pa je enotna osemletna osnovna šola štela že 833 učencev.

Denarna sredstva za dvig kvalitete osnovnošolskega izobraževanja so v takratni občini Litija zbirali s pomočjo samoprispevkov. Prvi samoprispevek je bil na referendumu izglasovan leta 1969. Zbrana sredstva so bila namenjena reševanju težav okoliških šol. Matične šole so prišle na vrsto po letu 1974, ko je bil izglasovan drugi samoprispevek. Pobuda za novo osnovnošolsko zgradbo v Litiji je tako dobila tudi materialno podlago.  Potrebno je  bilo izbrati primeren prostor. Odločili so se za levi breg Save, za Graško Dobravo, ki je spadala v nekdanje samostojno naselje Gradec. Lastnika sadovnjaka, kjer danes stoji stavba šole, v izmeri 5609 m2,  sta bila Franc Vrhovec in Marija Vrhovec, roj. Predovič, iz Gradca 23. Sprememba lastništva je bila v zemljiški knjigi zabeležena 23. 1. 1974.  Zemljišče za telovadnico pa je bilo odkupljeno 19. 11. 1976, in sicer od Jožeta Grošlja iz Gradca 5. Skupščina občine Litija je že junija 1973 prejela poročilo Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij o preiskavi tal za osnovno šolo na Graški Dobravi.

Novica o gradnji šole (Kronika OŠ Dušan Kveder – Tomaž Litija)

Ugotovitve so bile sledeče: »Kompleks osnovne šole je lociran na ravnici, katere manjši del je močviren, ker je v območju treh potokov, večji del pa je od 0,50 do 1,00 m višji od nivoja vode. Šolski objekt je lociran na suhem predelu, sedaj močvirni del parcele pa je predviden kot sestavni del parka.« Na osnovi rezultatov preiskave, ki je pokazala nehomogenost tal, so bila pripravljena navodila za temeljenje zgradbe na armiranobetonskih pasovnih temeljih.

Idejni projekt za novo osnovno šolo je bil izdelan marca leta 1973 v AB arhitekturnem biroju v Ljubljani. Direktor biroja je bil Janez Lajovic, priznani arhitekt, dobitnik več nagrad, med njimi leta 1963 tudi nagrade Prešernovega sklada. Rod Janeza Lajovca izvira z Vač. Je nečak  skladatelja Antona Lajovca. Avtor idejnega načrta za šolo na Graški Dobravi pa ni bil on, ampak njegov sodelavec arhitekt Stane Dolenc.

Predvidena je bila izgradnja šole s kapaciteto 16 višjih oddelkov v eni izmeni, s 16 učilnicami različnih velikosti, skupinsko predavalnico in knjižnico, večnamenskim prostorom s kuhinjo, upravo ter telovadnico. Stane Dolenc si je zamislil objekt kot sestavljivo, »rastočo« šolo »iz nekaj osnovnih elementov, ki se lahko poljubno sestavljajo v različne končne kombinacije, omogočajo etapno gradnjo in poljubno prilagajanje programskim in prostorskim potrebam« (Idejni projekt z elementi glavnega projekta, 1973).

Od avgusta do novembra 1973 so bili izdelani še načrti za vodovodne in električne inštalacije, centralno kurjavo, prezračevanje ter armaturo.  Skupna vrednost izgradnje objekta, brez stroškov za opremo in ureditev okolice, je znašala po predračunu 5.464.391,80 dinarjev.

Pripravljeni sta bili tudi mapi za hortikulturno ureditev okolice šole in izgradnjo igrišč. Pri zasaditvi zelenih površin naj bi se trudili za »pester izbor rastlinskega materiala, ki bi lahko služil tudi v učne namene« (Hortikulturna ureditev okolice šole). Pred stavbo ob vhodu so načrtovali zasaditev dekorativnih rastlin: nižjih cvetočih grmovnic, listavcev in iglavcev, ki niso zahtevni za negovanje. Želeli pa so ohraniti že rastoča drevesa: oreh, hruško, hrast in večje jelše. Vse potrebno za gradnjo je bilo pripravljeno do julija 1974, ko so se pričela na Graški Dobravi prva zemeljska dela. Za občino Litija je bila to pomembna naložba v šolstvo, največja v preteklih sto letih, zato so gradnjo objekta, ki je sledil sodobnim arhitekturnim smernicam, budno spremljali tudi časopisi, predvsem glasilo litijskih predilcev. Ker je šola rasla v bližini predilnice, so bili delavci še dodatno zainteresirani, da se sredstva, zbrana s samoprispevkom, porabijo v prid njihovih šolajočih otrok.

Dela je izvajalo Gradbeno obrtno podjetje »Komunala« Litija. Pred gradbiščem je stala velika tabla, na kateri so bili podatki o vrsti objekta, o naročniku in plačniku del, o izvajalcu in projektantu. V takratnih zapisih v zvezi z gradnjo nove šole je ves čas čutiti skrb za transparentno porabo sredstev, zbranih s prispevki občanov.

Šola je rasla po načrtu in je sprejela prve učence 15. novembra 1976. leta. Na novo šolo so se selili vsi litijski šolarji 6., 7. in 8. razreda. Na stari šoli so ostali le vsi petošolci, tudi oddelki ostalih razredov  so se namreč razporedili med obe šoli. Ob vselitvi še nista bili dograjeni telovadnica in kuhinja, ki je začela z delom 15. decembra.

V tem času pa so tekle tudi priprave na otvoritev šole, ki je bila združena s praznovanjem 100-letnice šolstva v Litiji. Leta 1876 je bilo namreč na pobudo litijskega notarja Luke Svetca dograjeno prvo šolsko poslopje v Litiji.

Slavnostna otvoritev se je odvila na božični dan, 25. 12. 1976. Ob tej priložnosti sta bili pripravljeni tudi razstava in publikacija v počastitev 100-letnice šolstva v Litiji. Pred šolo je bil postavljen pomnik z napisom Največ sveta otrokom sliši slave in letnico 1976, delo kiparja samorastnika Janka Baumkircherja, šolski novinarji pa so izdali jubilejno številko šolskega glasila Naša beseda.

Nova šola na Graški Dobravi (zasebni arhiv arhitekta Staneta Dolenca)

Na prireditvi z bogatim kulturnim programom in številnimi gosti se je zvrstilo več govornikov. Navzočim je bila predstavljena tudi višina porabljenih sredstev. Ta je znašala 3.032.000,00 dinarjev. Najbrž v tej vsoti še ni bila všteta telovadnica in je bil zato strošek izgradnje kar za okrog 2.400.000,00 dinarjev nižji od predračuna. Mala in velika telovadnica sta bili dograjeni naslednjo pomlad. Postopoma se je urejala tudi okolica šole.

Potem pa je osnovna šola na Graški Dobravi, ki je za nekaj let prevzela vodilno vlogo v razvoju šolstva v mestu Litija (Damjan, šolsko leto 1995/1996, 3–7), začela šteti svoja  šolska leta. Sledila so si drugo za drugim z nekoliko različnimi porazdelitvami učencev med obe šoli, ki sta nosili enoten naziv Osnovna šola Dušan Kveder – Tomaž Litija, ljudje pa so ju imenovali stara in nova šola.

Ko je stara šola leta 1985 dobila prizidek, sta se pokazali možnost in potreba po samostojnosti obeh šol. Uradno sta se šoli oblikovali v dva samostojna zavoda 20. 2. 1992. leta (odlok je stopil v veljavo 1. 1. 1993) na skupnem zasedanju treh zborov takratne občinske skupščine, in sicer v       Osnovno šolo Litija in Osnovno šolo Gradec, ki so ji pripadle Graška Dobrava ter podružnične šole v Kresnicah, Hotiču, Jevnici in na Vačah.

Nova samostojna šola je dobila ime na pobudo takratnega učitelja in podravnatelja Jožeta Hostnika. Pri izbiri naziva sta ga vodili dve misli, in sicer da za šole kot civilne ustanove ni primerno, da se poimenujejo po vojaških osebnostih, bi pa z imenom Gradec ohranili staro krajevno ime nekdanje vasi na levem bregu Save.

Vodstvo Osnovne šole Gradec se je moralo lotiti že prvih popravil na stavbi, ki se je bližala svojemu 20. rojstnemu dnevu. Postopoma so menjali salonitno kritino z aluminijasto, najprej nad telovadnico, kasneje tudi nad jedilnico.

Prav ob praznovanju 20-letnice šole pa je bil postavljen temeljni kamen za prizidek, ki naj bi najprej služil novo ustanovljeni Gimnaziji Litija, kasneje, ko bi ta dobila lastno zgradbo, pa bi Osnovna šola Gradec z novimi prostori lahko vstopila v devetletno osnovno šolo.

Zamisel  Staneta Dolenca o »rastoči« šoli se je torej uresničila s prizidkom, za katerega so izdelali načrt  v podjetju za projektiranje in inženiring Beton-projekt iz Zagorja ob Savi. Predvidene so bile štiri nove učilnice v pritličju in tri učilnice v nadstropju ter vsi pomožni prostori.

Dela so hitro stekla in 30. avgusta 1997 je bila slavnostna otvoritev Gimnazije Litija. Gimnazija je gostovala v prizidku vse do 4. decembra 2001, ko se je preselila v novo zgradbo tik ob Osnovni šoli Gradec.

Če so bili do leta 2006 potrebni posegi v zgradbo predvsem zaradi dotrajanosti posameznih elementov in novih programskih zahtev šole, pa je hudo neurje 29. junija tega leta povzročilo tolikšno škodo, da je bilo potrebno obnoviti celotno ostrešje. Naslednji večji finančni zalogaj   je bila postopna zamenjava oken.

Osnovna šola Gradec je bila znana po urejenih zelenih površinah. Žal so leta 2009 morale pasti lipe, ki so se ravno dobro razrasle in le nekajkrat bujno zacvetele. Zaradi povečanih potreb po parkirnih mestih in po varnejšem prometu v okolici šole je precejšen del parkovnih površin dobil asfaltno prevleko, na travniku za telovadnico pa je bilo zgrajeno novo igrišče.

Osnovna šola Gradec se že nekaj let predstavlja v javnosti z geslom Šola s srcem. Da to ni le fraza, je dokazala tudi tedaj, ko je v svojih prostorih gostila gimnazijce, kasneje, ko so gradili novo šolo v središču Litije (2012–2014), pa  zaradi prostorske stiske tudi nekaj oddelkov razredne stopnje Osnovne šole Litija.

Šola na levem bregu Save je bila ob izgradnji tako rekoč na podeželju, sedaj  pa je sestavni del  vzgojno-izobraževalnega središča Litije. Na Graški Dobravi je danes še kako živahno: tu se srečujejo otroci iz vrtca, osnovnošolci in gimnazijci. Ni malo primerov, ko mladi prve  tri pomembne korake v življenju naredijo prav tu, zato bo skrb za kvalitetno ureditev prostora  gotovo v ospredju tudi v prihodnje. 

Šola v različnih gradbenih fazah (zasebni arhiv arhitekta Staneta Dolenca)

Viri:

Damjan, Eli, šolsko leto 1995/1996: Razvoj šolstva v Litiji. Naša beseda. Glasilo Osnovne šole Litija. Izdano v počastitev 850-letnice mesta Litije. 3–7.

Deset let Osnovne šole Gradec (1993–2003), 2003. Litija: Osnovna šola Gradec.

Kronika Osnovne šole Dušan Kveder – Tomaž Litija in OŠ Gradec Litija od šolskega leta 1970/1971 do šolskega leta 2015/2016.

Mapa Osnovna šola na Graški Dobravi v Litiji  – Hortikulturna ureditev okolice šole. Arhiv OŠ Gradec.

Mapa Osnovna šola na Graški Dobravi v Litiji – Armaturni načrti, 1973. Arhiv OŠ Gradec.

Mapa Osnovna šola na Graški Dobravi v Litiji – Centralna kurjava s kotlarno, 1973. Arhiv OŠ Gradec.

Mapa Osnovna šola na Graški Dobravi v Litiji – Detajli mizarskih in obrtniških del, 1973. Arhiv OŠ Gradec.

Mapa Osnovna šola na Graški Dobravi v Litiji – Idejni projekt z elementi glavnega projekta, 1973. Arhiv OŠ Gradec.

Mapa Osnovna šola na Graški Dobravi v Litiji – Interna vodovodna instalacija, 1973. Arhiv OŠ Gradec.

Mapa Osnovna šola na Graški Dobravi v Litiji – Prezračevalne naprave, 1973. Arhiv OŠ Gradec.

Mapa Osnovna šola na Graški Dobravi v Litiji – Športna igrišča. Arhiv OŠ Gradec.

Naša beseda. Glasilo Osnovne šole Dušan Kveder – Tomaž Litija. Jubilejna številka. Šolsko leto 1976/1977.

Ob stoletnici – nova šola v Litiji (1877–1977), 1976. Litija: Osnovna šola Dušan Kveder – Tomaž Litija.

Poročilo o preiskavi tal za objekt »Osnovna šola na Graški Dobravi v Litiji«, 1973. Ljubljana: Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana. Arhiv OŠ Gradec.

Zemljiška knjiga, katastrska občina Hotič.

 

Avtorica članka: Stanka Sirk

Objavljeno: 24 marca 2022 , Avtor: Anja Knežević