Ta teden so nas še zadnjič obiskale upokojenke iz Društva upokojencev Litija, s katerimi smo v preteklih tednih pridno kvačkali. Na začetku še trde, neokorne roke in prsti so se proti koncu že omehčali in privadili na zahtevne gibe. Učenci so potrebovali veliko mero zbranosti in koordinacije, predvsem pa potrpljenja in vztrajnosti, saj se kvačkanja ne da naučiti v eni uri. Tisti, ki so na začetku že skoraj obupali, so bili, ko so se naučili, nase ponosni najbolj od vseh. Tudi v prihodnje se veselimo takšnih dejavnosti.







