Neuvrščeni

InfoIcon V_THD_ 1.-5. razred
(20 maja 2022)

Učenci od prvega do petega razreda POŠ Vače smo  v sredo, 18. 5. 2022, obiskali Tehniški muzej Bistra. Ob strokovnem vodenju smo si ogledali njihove stalne razstave. V delavnici si je vsak iz papirja izdelal kačjega pastirja, ki ga lahko postaviš na konico svinčnika ali prsta.

InfoIcon J_OPB Goool
(25 aprila 2022)

Najbolj zanimiva pridobitev na našem šolskem igrišču je gol, ki smo ga postavili v mesecu aprilu. Zahvaljujemo se staršem, ki so z nakupom novoletnih izdelkov naših učencev omogočili nakup gola. Lahko rečemo, da se njegova mreža trese od jutra do večera. 

Za veselje najmlajših učencev je poskrbela šola z nabavo novih igrač za peskovnik. Včasih pa je za dobro igro dovolj le bogata domišljija ali srečanje z bodičastim sprehajalcem. 

InfoIcon OBVESTILO: Izmenjava v Sloveniji
(16 aprila 2022)

Spoštovani starši,

obveščamo, da smo z učenci iz projekta Skupnosti, ki podpirajo mlade varno prispeli v Brežice in se namestili v sobe.

InfoIcon MŠ_ ID_ Ročne spretnosti
(14 aprila 2022)

 

smart
smart
IMG_20220412_150225_resized_20220414_090053111
smart
smart
IMG_20220412_141326_resized_20220414_090050446
smart
smart
IMG_20220406_130340_resized_20220414_090309786

Ko so se sprostili ukrepi glede koronavirusne bolezni, smo se začeli družiti vsi učenci, vključeni v ročne spretnosti.

Tako je v preteklih mesecih nastalo kar nekaj priročnih izdelkov, ki so jih izdelali učenci.

Lotili smo se pletenja na prste in s pletilkami. Seznanili smo se z osnovami  šivanja.

Izdelali smo ročno lutko in blazinico za shranjevanje igel in bucik.

Začeli smo se učiti kvačkanja.

Obiskala nas je gospa Brigita Rozina, ki nam je pomagala pri učenju kvačkanja na prste.

Bolj spretni pa smo se preizkusili tudi že v kvačkanju s kvačko.  

V kolažu slik je nekaj utrinkov z naših druženj.

Mentorica Špela Kovič

InfoIcon MŠ_Šolski vrtiček
(8 aprila 2022)

Končno je nastopila pomlad in pripravljati smo se pričeli na urejanje šolskega vrtička.

Hišnika sta nam visoko gredico obnovila z novim lesom, nakupili smo tudi novo vrtno orodje.

Učenci in učiteljice smo pričeli pripravljati semena in že vzgajati tudi sadike, ki jih bomo kasneje presadili na zunanjo gredico.

Na hodniku smo oblikovali vrt v malem, kjer kalimo in vzgajamo nove rastline. Učenci nam pri tem pomagajo in vestno spremljajo rast novih rastlin.

V kalilnikih so nam že zrasli prvi posevki, sedaj samo čakamo, da bo dovolj toplo, da vse vzgojene sadike presadimo na vrt.

Novo orodje že čaka na uporabo.

 

Priprava kalilnikov za prvo sejanje

Obnovljeni zunanji vrtiček

Prva semena so vzklila.

InfoIcon Zgodovina nekdanje vasi Gradec
(24 marca 2022)

ZGODOVINA NEKDANJE VASI GRADEC

Vas Gradec se prvič omenja leta 1333  v eni od posestnih listin samostana Stična. 24. aprila tega leta je Ättel, sin pokojnega Khunleina »von Schönberg«, prodal svojemu bratu Vlfingu  iz Šentvida in njegovi ženi dve kmetiji v Gradcu, kjer sta bivala ribiča Matej in Peter, in sicer za 14 mark oglejskih pfenigov. Listina z navedenimi podatki je prišla v Stično, ko je Vlfing iz Šentvida (zapisano kot Wolfing von Geyansperg) 24. junija 1338 prodal kupljeni ribičiji, na katerih sta Matej in Peter živela s svojimi otroki in ribarila po Savi,  samostanu Stična. Poleg omenjenih ribičij je takrat samostanu prodal  še tri graške kmetije in eno na Logu pri Litiji.

Do leta 1809  je Gradec spadal pod župnijo Vače (cerkev na Vačah je prvič omenjena leta 1275), tega leta pa je bil njegov vzhodni del vključen v novoustanovljeno župnijo Sava. Leta 1936 je bila celotna vas dodeljena župniji Litija, ki je bila do tedaj podružnica župnije Šmartno pri Litiji.

Gradec je posredno omenjen tudi v Valvasorjevi knjigi Slava vojvodine kranjske. V kraju je namreč  v 17. stoletju na mestu današnje predilniške Vile stal gradič Ribče, ribiška pristava  gospostva Knežija. V gradiču naj bi po poroki nekaj časa živel tudi Valvasor, saj je bila tedaj lastnica stavbe mati njegove žene Ana Marija Graffenweger. Tu se je 31. januarja 1871 grofu Alexandru v. Auerspergu in grofici Sofiji v. Chorinsky rodil sin Maria Hubert Anton Alexander Rudolf Franc Ksaver Gustav Josef Michael. Krstili so ga 2. februarja 1871 v župnijski cerkvi sv. Nikolaja na Savi. Iz pripisa v rojstni knjigi  je razvidno, da je deček umrl že leta 1873. Auerspergi so bili lastniki gradiča od druge polovice 18. stoletja dalje. Konec 19. stoletja  je bil stavba porušena, na njenem mestu pa so lastniki predilnice pozidali Vilo.

Litija z gradičem Ribče v ozadju v Valvasorjevi skicni knjigi, 1678–79 (Golec 2011: 461)

Gradič Ribče v Gradcu (Valvasor 2009–2013: 2271–2272)

Do prihoda železnice v vas Gradec (1849) in izgradnje lesenega mostu čez Savo (1855) je bil kraj majhno naselje z le nekaj domačijami. Iz starejših matičnih knjig je moč razbrati, da so bili nekdaj v vasi najpogostejši priimki Marn, Bregar, Bokal, Pirc, Obreza, Ocepek, Premk, Vrtačnik, Pregel in Kunc.

Gradec z železniško postajo in gradičem Ribče na zemljevidu, okrog leta 1850 ( Arcanum)

 

Železnica in most sta v Gradec pripeljala industrijo: leta 1881 je začela z delom topilnica, pet let kasneje pa še predilnica. Tako se danes levi breg Save lahko pohvali z dediščino industrijske arhitekture in vzorno vzdrževanim naseljem delavskih blokov iz leta 1926, ki so ga pričeli graditi tri leta prej. Včasih pa so na fotografijah poleg Vile značilno podobo Gradca izrisovale tudi t. i. Štala,  predilniška delavska hiša s konca 19. stoletja, in večji stanovanjski hiši na Graški Dobravi, zgrajeni leta 1919, in sicer ravno tako za potrebe predilniških delavcev.

Gradec – z lesenim mostom povezan z Litijo, 1906 (Brilej 1995: 45)

Industrija v nekdanji vasi Gradec s stanovanji za delavce in upravljalce predilnice (topilnica, predilnica, za dimnikom v sredini Štala in predilniška bloka, skrajno desno del Vile), okrog leta 1920 (Brilej 1995: 61)

Umetelna veranda predilniške Vile, 2022 (foto: Stanka Sirk)

Gradec je doletela čast, da sta se v njem ustavila tudi dva največja slovenska literata. France Prešeren, tako ve povedati  pisatelj in pesnik Jože Sevljak,  je menda kot mladenič počival na klopci pod hruško na vogalu domačije Pr’ Čebel (Gradec 13), ko je njegov stric Franc Ksaver Prešeren, duhovnik na Savi, pri katerem je bil na počitnicah, obiskal umirajočega. Ivan Cankar pa je imel kot kandidat na listi socialnih demokratov na Pošti pri železniški postaji leta 1907 svoj predvolilni shod.

Jože Sevljak, Koča Pr’ Čebel (Na klopci pod hruško naj bi počival mladi France Prešeren.)

Vas Gradec je leta 1952 ob razglasitvi Litije za mesto prenehala obstajati kot samostojno naselje, saj so jo priključili Litiji. Z imenom nanjo danes spominjata Graška cesta in OŠ Gradec.

Novejša zgodovina Gradca pa bi lahko potekala tudi drugače. Leta 1958 so bili namreč izdelani načrti in elaborat za izgradnjo tržnice v bližini današnjega nadvoza. Zamisel o novem centru Litije z  gospodarskimi, kulturnimi in upravnimi funkcijami v hitro razvijajočem se delavskem predelu mesta  zaradi neznanih razlogov ni bila realizirana.

Prečni prerez načrtovane tržnice v Gradcu, 1958 (Zgodovinski arhiv Ljubljana)

 

InfoIcon Zgodovina OŠ Gradec
()

Osnovna šola v Litiji je v 60. letih prejšnjega stoletja postala pretesna za naraščajoče število otrok. Leta 1952 je osnovno šolo in nižjo gimnazijo (višje razrede osnovne šole) obiskovalo 529 otrok. V šolskem letu 1963/1964 pa je enotna osemletna osnovna šola štela že 833 učencev.

Denarna sredstva za dvig kvalitete osnovnošolskega izobraževanja so v takratni občini Litija zbirali s pomočjo samoprispevkov. Prvi samoprispevek je bil na referendumu izglasovan leta 1969. Zbrana sredstva so bila namenjena reševanju težav okoliških šol. Matične šole so prišle na vrsto po letu 1974, ko je bil izglasovan drugi samoprispevek. Pobuda za novo osnovnošolsko zgradbo v Litiji je tako dobila tudi materialno podlago.  Potrebno je  bilo izbrati primeren prostor. Odločili so se za levi breg Save, za Graško Dobravo, ki je spadala v nekdanje samostojno naselje Gradec. Lastnika sadovnjaka, kjer danes stoji stavba šole, v izmeri 5609 m2,  sta bila Franc Vrhovec in Marija Vrhovec, roj. Predovič, iz Gradca 23. Sprememba lastništva je bila v zemljiški knjigi zabeležena 23. 1. 1974.  Zemljišče za telovadnico pa je bilo odkupljeno 19. 11. 1976, in sicer od Jožeta Grošlja iz Gradca 5. Skupščina občine Litija je že junija 1973 prejela poročilo Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij o preiskavi tal za osnovno šolo na Graški Dobravi.

Novica o gradnji šole (Kronika OŠ Dušan Kveder – Tomaž Litija)

Ugotovitve so bile sledeče: »Kompleks osnovne šole je lociran na ravnici, katere manjši del je močviren, ker je v območju treh potokov, večji del pa je od 0,50 do 1,00 m višji od nivoja vode. Šolski objekt je lociran na suhem predelu, sedaj močvirni del parcele pa je predviden kot sestavni del parka.« Na osnovi rezultatov preiskave, ki je pokazala nehomogenost tal, so bila pripravljena navodila za temeljenje zgradbe na armiranobetonskih pasovnih temeljih.

Idejni projekt za novo osnovno šolo je bil izdelan marca leta 1973 v AB arhitekturnem biroju v Ljubljani. Direktor biroja je bil Janez Lajovic, priznani arhitekt, dobitnik več nagrad, med njimi leta 1963 tudi nagrade Prešernovega sklada. Rod Janeza Lajovca izvira z Vač. Je nečak  skladatelja Antona Lajovca. Avtor idejnega načrta za šolo na Graški Dobravi pa ni bil on, ampak njegov sodelavec arhitekt Stane Dolenc.

Predvidena je bila izgradnja šole s kapaciteto 16 višjih oddelkov v eni izmeni, s 16 učilnicami različnih velikosti, skupinsko predavalnico in knjižnico, večnamenskim prostorom s kuhinjo, upravo ter telovadnico. Stane Dolenc si je zamislil objekt kot sestavljivo, »rastočo« šolo »iz nekaj osnovnih elementov, ki se lahko poljubno sestavljajo v različne končne kombinacije, omogočajo etapno gradnjo in poljubno prilagajanje programskim in prostorskim potrebam« (Idejni projekt z elementi glavnega projekta, 1973).

Od avgusta do novembra 1973 so bili izdelani še načrti za vodovodne in električne inštalacije, centralno kurjavo, prezračevanje ter armaturo.  Skupna vrednost izgradnje objekta, brez stroškov za opremo in ureditev okolice, je znašala po predračunu 5.464.391,80 dinarjev.

Pripravljeni sta bili tudi mapi za hortikulturno ureditev okolice šole in izgradnjo igrišč. Pri zasaditvi zelenih površin naj bi se trudili za »pester izbor rastlinskega materiala, ki bi lahko služil tudi v učne namene« (Hortikulturna ureditev okolice šole). Pred stavbo ob vhodu so načrtovali zasaditev dekorativnih rastlin: nižjih cvetočih grmovnic, listavcev in iglavcev, ki niso zahtevni za negovanje. Želeli pa so ohraniti že rastoča drevesa: oreh, hruško, hrast in večje jelše. Vse potrebno za gradnjo je bilo pripravljeno do julija 1974, ko so se pričela na Graški Dobravi prva zemeljska dela. Za občino Litija je bila to pomembna naložba v šolstvo, največja v preteklih sto letih, zato so gradnjo objekta, ki je sledil sodobnim arhitekturnim smernicam, budno spremljali tudi časopisi, predvsem glasilo litijskih predilcev. Ker je šola rasla v bližini predilnice, so bili delavci še dodatno zainteresirani, da se sredstva, zbrana s samoprispevkom, porabijo v prid njihovih šolajočih otrok.

Dela je izvajalo Gradbeno obrtno podjetje »Komunala« Litija. Pred gradbiščem je stala velika tabla, na kateri so bili podatki o vrsti objekta, o naročniku in plačniku del, o izvajalcu in projektantu. V takratnih zapisih v zvezi z gradnjo nove šole je ves čas čutiti skrb za transparentno porabo sredstev, zbranih s prispevki občanov.

Šola je rasla po načrtu in je sprejela prve učence 15. novembra 1976. leta. Na novo šolo so se selili vsi litijski šolarji 6., 7. in 8. razreda. Na stari šoli so ostali le vsi petošolci, tudi oddelki ostalih razredov  so se namreč razporedili med obe šoli. Ob vselitvi še nista bili dograjeni telovadnica in kuhinja, ki je začela z delom 15. decembra.

V tem času pa so tekle tudi priprave na otvoritev šole, ki je bila združena s praznovanjem 100-letnice šolstva v Litiji. Leta 1876 je bilo namreč na pobudo litijskega notarja Luke Svetca dograjeno prvo šolsko poslopje v Litiji.

Slavnostna otvoritev se je odvila na božični dan, 25. 12. 1976. Ob tej priložnosti sta bili pripravljeni tudi razstava in publikacija v počastitev 100-letnice šolstva v Litiji. Pred šolo je bil postavljen pomnik z napisom Največ sveta otrokom sliši slave in letnico 1976, delo kiparja samorastnika Janka Baumkircherja, šolski novinarji pa so izdali jubilejno številko šolskega glasila Naša beseda.

Nova šola na Graški Dobravi (zasebni arhiv arhitekta Staneta Dolenca)

Na prireditvi z bogatim kulturnim programom in številnimi gosti se je zvrstilo več govornikov. Navzočim je bila predstavljena tudi višina porabljenih sredstev. Ta je znašala 3.032.000,00 dinarjev. Najbrž v tej vsoti še ni bila všteta telovadnica in je bil zato strošek izgradnje kar za okrog 2.400.000,00 dinarjev nižji od predračuna. Mala in velika telovadnica sta bili dograjeni naslednjo pomlad. Postopoma se je urejala tudi okolica šole.

Potem pa je osnovna šola na Graški Dobravi, ki je za nekaj let prevzela vodilno vlogo v razvoju šolstva v mestu Litija (Damjan, šolsko leto 1995/1996, 3–7), začela šteti svoja  šolska leta. Sledila so si drugo za drugim z nekoliko različnimi porazdelitvami učencev med obe šoli, ki sta nosili enoten naziv Osnovna šola Dušan Kveder – Tomaž Litija, ljudje pa so ju imenovali stara in nova šola.

Ko je stara šola leta 1985 dobila prizidek, sta se pokazali možnost in potreba po samostojnosti obeh šol. Uradno sta se šoli oblikovali v dva samostojna zavoda 20. 2. 1992. leta (odlok je stopil v veljavo 1. 1. 1993) na skupnem zasedanju treh zborov takratne občinske skupščine, in sicer v       Osnovno šolo Litija in Osnovno šolo Gradec, ki so ji pripadle Graška Dobrava ter podružnične šole v Kresnicah, Hotiču, Jevnici in na Vačah.

Nova samostojna šola je dobila ime na pobudo takratnega učitelja in podravnatelja Jožeta Hostnika. Pri izbiri naziva sta ga vodili dve misli, in sicer da za šole kot civilne ustanove ni primerno, da se poimenujejo po vojaških osebnostih, bi pa z imenom Gradec ohranili staro krajevno ime nekdanje vasi na levem bregu Save.

Vodstvo Osnovne šole Gradec se je moralo lotiti že prvih popravil na stavbi, ki se je bližala svojemu 20. rojstnemu dnevu. Postopoma so menjali salonitno kritino z aluminijasto, najprej nad telovadnico, kasneje tudi nad jedilnico.

Prav ob praznovanju 20-letnice šole pa je bil postavljen temeljni kamen za prizidek, ki naj bi najprej služil novo ustanovljeni Gimnaziji Litija, kasneje, ko bi ta dobila lastno zgradbo, pa bi Osnovna šola Gradec z novimi prostori lahko vstopila v devetletno osnovno šolo.

Zamisel  Staneta Dolenca o »rastoči« šoli se je torej uresničila s prizidkom, za katerega so izdelali načrt  v podjetju za projektiranje in inženiring Beton-projekt iz Zagorja ob Savi. Predvidene so bile štiri nove učilnice v pritličju in tri učilnice v nadstropju ter vsi pomožni prostori.

Dela so hitro stekla in 30. avgusta 1997 je bila slavnostna otvoritev Gimnazije Litija. Gimnazija je gostovala v prizidku vse do 4. decembra 2001, ko se je preselila v novo zgradbo tik ob Osnovni šoli Gradec.

Če so bili do leta 2006 potrebni posegi v zgradbo predvsem zaradi dotrajanosti posameznih elementov in novih programskih zahtev šole, pa je hudo neurje 29. junija tega leta povzročilo tolikšno škodo, da je bilo potrebno obnoviti celotno ostrešje. Naslednji večji finančni zalogaj   je bila postopna zamenjava oken.

Osnovna šola Gradec je bila znana po urejenih zelenih površinah. Žal so leta 2009 morale pasti lipe, ki so se ravno dobro razrasle in le nekajkrat bujno zacvetele. Zaradi povečanih potreb po parkirnih mestih in po varnejšem prometu v okolici šole je precejšen del parkovnih površin dobil asfaltno prevleko, na travniku za telovadnico pa je bilo zgrajeno novo igrišče.

Osnovna šola Gradec se že nekaj let predstavlja v javnosti z geslom Šola s srcem. Da to ni le fraza, je dokazala tudi tedaj, ko je v svojih prostorih gostila gimnazijce, kasneje, ko so gradili novo šolo v središču Litije (2012–2014), pa  zaradi prostorske stiske tudi nekaj oddelkov razredne stopnje Osnovne šole Litija.

Šola na levem bregu Save je bila ob izgradnji tako rekoč na podeželju, sedaj  pa je sestavni del  vzgojno-izobraževalnega središča Litije. Na Graški Dobravi je danes še kako živahno: tu se srečujejo otroci iz vrtca, osnovnošolci in gimnazijci. Ni malo primerov, ko mladi prve  tri pomembne korake v življenju naredijo prav tu, zato bo skrb za kvalitetno ureditev prostora  gotovo v ospredju tudi v prihodnje. 

Šola v različnih gradbenih fazah (zasebni arhiv arhitekta Staneta Dolenca)

Viri:

Damjan, Eli, šolsko leto 1995/1996: Razvoj šolstva v Litiji. Naša beseda. Glasilo Osnovne šole Litija. Izdano v počastitev 850-letnice mesta Litije. 3–7.

Deset let Osnovne šole Gradec (1993–2003), 2003. Litija: Osnovna šola Gradec.

Kronika Osnovne šole Dušan Kveder – Tomaž Litija in OŠ Gradec Litija od šolskega leta 1970/1971 do šolskega leta 2015/2016.

Mapa Osnovna šola na Graški Dobravi v Litiji  – Hortikulturna ureditev okolice šole. Arhiv OŠ Gradec.

Mapa Osnovna šola na Graški Dobravi v Litiji – Armaturni načrti, 1973. Arhiv OŠ Gradec.

Mapa Osnovna šola na Graški Dobravi v Litiji – Centralna kurjava s kotlarno, 1973. Arhiv OŠ Gradec.

Mapa Osnovna šola na Graški Dobravi v Litiji – Detajli mizarskih in obrtniških del, 1973. Arhiv OŠ Gradec.

Mapa Osnovna šola na Graški Dobravi v Litiji – Idejni projekt z elementi glavnega projekta, 1973. Arhiv OŠ Gradec.

Mapa Osnovna šola na Graški Dobravi v Litiji – Interna vodovodna instalacija, 1973. Arhiv OŠ Gradec.

Mapa Osnovna šola na Graški Dobravi v Litiji – Prezračevalne naprave, 1973. Arhiv OŠ Gradec.

Mapa Osnovna šola na Graški Dobravi v Litiji – Športna igrišča. Arhiv OŠ Gradec.

Naša beseda. Glasilo Osnovne šole Dušan Kveder – Tomaž Litija. Jubilejna številka. Šolsko leto 1976/1977.

Ob stoletnici – nova šola v Litiji (1877–1977), 1976. Litija: Osnovna šola Dušan Kveder – Tomaž Litija.

Poročilo o preiskavi tal za objekt »Osnovna šola na Graški Dobravi v Litiji«, 1973. Ljubljana: Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana. Arhiv OŠ Gradec.

Zemljiška knjiga, katastrska občina Hotič.

 

Avtorica članka: Stanka Sirk

InfoIcon K_ J_Pohodništvo
(22 marca 2022)

 

Po dolgi zimi so končno nastopili daljši in toplejši dnevi.

Učenci POŠ Kresnice in POŠ Jevnica smo se  10. 3. 2022 skupaj odpravili v Kresniški Vrh.

Hodili smo po manj obljudenih poteh, da jih spoznajo tudi učenci iz Jevnice.

Povzpeli smo se do vrha, kjer je radar za letala, in tam se nam je odprl lep pogled na vse okoliške hribe in gore v daljavi.

Mentorica Špela Kovič

Zbor pred POŠ Kresnice

“Kratka malica”

Kratek postanek za pijačo

Vrh nad Kresniškim Vrhom

 

 

InfoIcon MŠ_1. a, 1. b_ TD_Delavnice z Lilo
(7 marca 2022)

V četrtek, 3. 3. 2022, smo v 1. a in 1. b razredu izpeljali tehniški dan.

Obiskale so nas  gospe iz Društva LILA,  ki aktivno sodelujejo z našo šolo in delijo svoje bogato znanje z našimi učenci.

Gospe Milena, Brigita, Helena, Ivica in Štefka so s seboj prinesle material za izdelavo preproste velikonočne košarice, kamor se lahko shrani pirh.

Izdelali pa smo tudi voščilnico za mamice, ki v marcu praznujejo svoj praznik.

Spodaj je nekaj utrinkov z našega dopoldanskega srečanja, ki je bilo zelo ustvarjalno in zabavno.

Učenci in učiteljice 1. razredov

 

 

 

InfoIcon 1. a, 1. b_MŠ_ Obisk Prešerna
(15 februarja 2022)

V 1. a in 1. b razredu smo obeležili slovenski kulturni praznik.

 

Spoznavali smo našega največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna.

 

 

Poslušali smo  njegovega Povodnega moža, ki se ga da tudi “repati”.

In poglej, kdo nas je obiskal v razredu; gospod, ki je bil zelo podoben Francetu Prešernu!

TO je bilo pravo presenečenje, ker tega gospoda ne srečaš vsak dan.

Učiteljice 1. a in 1. b razreda

InfoIcon MŠ_V-KD-9. razred-Ogled gledališke predstave
()

V ponedeljek, 14. 2., smo si z devetošolci v SNG Drama v Ljubljani ogledali monodramo Vse sijajne stvari, ki je bila zelo vedra, pozitivno naravnana, čeprav se dotika težkih tem. Predstava je bila svojevrstna izkušnja. Kar malo smo bili presenečeni, saj smo morali gledalci sodelovati pri sami uprizoritvi. Po ogledu smo se družili z igralcem Urošem Fürstom še ob prijetnem klepetu. Kulturni dan nam bo prav gotovo ostal v lepem spominu, tudi tako, da se bomo spomnili na svoj seznam sijajnih stvari, ki nam pomagajo prebroditi težje trenutke v življenju.

20220214_111145
20220214_110823 (1)
InfoIcon
(4 februarja 2022)

Svet zavoda Osnovne šole Gradec, Bevkova ulica 3, 1270 Litija, na podlagi sklepa, sprejetega na 3. seji sveta zavoda dne 11. 1. 2022, razpisuje prosto delovno mesto

RAVNATELJA (m/ž)

Predviden začetek dela bo 1. 7. 2022. Delo na delovnem mestu ravnatelja se opravlja polni delovni čas. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let. Za čas mandata bo z njim sklenjena pogodba o zaposlitvi za delovno mesto ravnatelja.

Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite v zaprti ovojnici, priporočeno po pošti, do 18. 2. 2022 na naslov:

Svet zavoda Osnovne šole Gradec, Bevkova ulica 3, 1270 Litija, z oznako “Prijava na razpis za prosto delovno mesto RAVNATELJ”.

Kandidat mora k prijavi priložiti program vodenja zavoda za mandatno obdobje, lahko pa predloži tudi kratek življenjepis. Natančnejše informacije o razpisu najdete v Uradnem listu RS, na povezavi: https://www.uradni-list.si/_pdf/2022/Ra/r2022015.pdf

Svet zavoda Osnovne šole Gradec

InfoIcon Vabilo: Foniraj-zbiralna akcija odpadnih mobilnih telefonov
(31 januarja 2022)

Osnovna šola Gradec se je povezala s podjetjem Blok d.o.o. z namenom spodbujati trajnostno ravnanje z odpadki, razširiti zavedanje o pomenu reciklaže odpadne električne in elektronske opreme (OEEO) ter na lokalni ravni pomagati pri uresničevanju Agende 2030.

V ta namen bomo na vseh enotah OŠ Gradec (matični šoli in vseh podružničnih šolah) v februarju 2022 izpeljali zbiralno akcijo odpadnih mobilnih telefonov. Odpadne mobilne telefone lahko oddate v za to namenjene in označene zaboje oziroma za dodatne informacije kontaktirate koordinatorja na posamezni enoti:

  • matična šola: Urška Pišek
  • POŠ Vače: Aleš Strnad
  • POŠ Hotič: Nika Koprivnikar
  • POŠ Kresnice: Mojca Vidic
  • POŠ Jevnica: Tanja Vesel

Za zbrano maso odpadnih mobilnih telefonov bomo na šoli prejeli finančna sredstva, namenjena našemu šolskemu skladu (2 € za 1 kg). Zbrana finančna sredstva bodo porabljena za naše učence.

Kasnejši reciklažni postopek se bo začel z odstranitvijo baterije, ki predstavlja nevarni odpadek, in nadaljeval z mehansko predelavo. Telefoni ne bodo namenjeni nadaljnji uporabi. V zbiralni akciji bomo sprejemali tudi poškodovane telefone.

Več informacij bo predstavljenih na spletni strani Foniraj.si – Doniraj svoj telefon

Že vnaprej se vam zahvaljujemo za sodelovanje in vas lepo vas pozdravljamo.

 

InfoIcon OBVESTILO: Oddelki v karanteni
(9 januarja 2022)

Na šolski spletni strani, pod zavihkom ‘Za starše’>’Oddelki v karanteni’, so objavljeni datumi začetka in konca karantene za posamezne oddelke. Podatke sproti posodabljamo.

InfoIcon H_Zimske radosti
(10 decembra 2021)

Pretekli konec tedna nam je končno uspelo izkoristiti snežne razmere. Z učenci smo se v podaljšanem bivanju podali na bližnji grič Šteklov laz, ki je bil zadnja leta sicer bolj slabo obiskan, saj ni bil dosti zasnežen, letos pa nas je sneg razveselil in z učenci smo lahko uživali v zimskih radostih. Pobrali smo vse lopate in sani, ki jih imamo, in dodobra zdelali hrib. Gradili smo tudi snežake in igluje. Učenci so res uživali in vsi skupaj si želimo še več takih trenutkov.
Več pa na spodnjih fotografijah …

20211210_130018
20211210_132657
20211210_132653
20211210_125131
received_449001253420872
20211210_130015
received_590830491979734
20211210_130018
20211210_125637
20211210_130016
20211210_125127
20211210_125349
InfoIcon ZAPISNIK 37. (KORESPONDENČNE) SEJE SVETA ZAVODA 30. 3. 2021-6. 4. 2021
(27 novembra 2021)

zapisnik 37. KORESPONDENČNE SEJE 30. 3. 2021 – 6. 4. 2021

InfoIcon
(23 novembra 2021)

Slovenija danes slavi državni praznik dan Rudolfa Maistra, s katerim se spominja 23. novembra 1918, ko je general Maister s svojimi borci v samostojni vojaški akciji razorožil nemško vojsko, prevzel vojaško oblast in utrdil slovensko politično oblast v Mariboru.

Vzemite si čas, razprostrite našo trobojnico in poslušajte, kaj vam general Maister sporoča.

InfoIcon MŠ_3. razred_KD_Knjižnica Litija, Mestni muzej Litija
(29 septembra 2021)

Danes, 29. 09. 2021, smo tretješolci obiskali dve kulturni ustanovi: Knjižnico Litija in Mestni muzej Litija. V knjižnici nam je knjižničarka predstavila knjižnico, ponovili smo, kako ravnamo s knjigami in kje na policah najdemo knjigo o temi, ki nas zanima. Prisluhnili smo zanimivi pravljici in si ogledali razstavo likovnih del Tačkovega festivala.

V muzeju smo opazovali fotografije in poslušali razlago o Litiji nekoč, o rudarjenju in pomenu reke Save. Na koncu smo si ogledali še zapor. Bilo je zelo zanimivo in poučno.

 

 

InfoIcon H: Tečemo za Litijski tek-1.-5.r
(29 maja 2021)

Žal nam covid-19 še vedno kroji naš vsakdanjik, a se nikakor ne damo. V lanskem letu je mnogo takšnih in drugačnih prireditev odpadlo, smo pa zato ljudje v tem času postali iznajdljivi in prilagodljivi. Tako letos tudi Litijski tek poteka malce drugače. Tečemo na daljavo, v mehurčkih.

Hotički smo idejo zgrabili z obema nogama in tečemo čisto vsak dan, ko ni dežnih kapljic. Sicer nam vreme povzroča precej težav, a kilometri se pridno seštevajo. S pomočjo aplikacije smo izmerili  in izrisali pretečeno razdaljo za vsak razred posebej. Tokratni cilj teka ni tekmovalne narave. Želimo si preteči čim več kilometrov, predvsem pa, da gibanje postane del našega vsakdana. 

Učenci 1. in 2. razreda pretečejo razdaljo 1,12 km, učenci 3. razreda 1,29 km, četrtošolci pretečejo 1,38 km in učenci 5. razreda 1,7 km.

Tečemo vsi. Nekateri razdaljo premagujejo tudi s pomočjo hoje, a z voljo in vztrajnostjo je takšnih korakov čedalje manj. Še bolj vzpodbudno pa je, da učenci v teku uživajo in da tisti najbolj zagrizeni razdaljo pretečejo celo dvakrat oz. trikrat v istem dnevu.

InfoIcon K_Pohodništvo, Planjava in Zapodje
(28 maja 2021)

Tokrat smo se odpravili čez reko Savo proti Planjavi in Zapodju.

Ta pot je na začetku kar strma in je ne obiskuje veliko ljudi. Ko pa se dvigneš na vrh, se odpre lep pogled na reko Savo in Kresnice,

v daljavi pa vidiš tudi Kresniške Poljane in Jevnico.

Na Planjavi nam je prijazna gospa napolnila z vodo naše bidone.

Dan je bil res topel, poletni.

Pot nas je nato vodila naprej proti Zapodju. Prišli smo v stari kamnolom, kjer žičnica iz kamnoloma vozi kamenje v tovarno v Kresnicah. Fantje so si z zanimanjem ogledali, kako to poteka.

Ob cesti v starem kamnolomu smo zagledali tudi mladega modrasa. Pogovor je nato tekel o naši varnosti, da se nam kaj ne pripeti na naših potepanjih.

Pot se je začela spuščati in obračati  proti Jesenju. Sledili smo markacijam proti Verneku in Kresnicam.

Učenci so tokrat spoznavali nove poti, po katerih še niso hodili.

Na koncu smo se v Kresnicah nagradili še s sladoledom.

Špela Kovič

 

 

InfoIcon H_Utrinki iz OPB
(23 maja 2021)

UTRINKI IZ OPB POŠ HOTIČ, maj 2021

  1. maj je svetovni dan čebel.

Ker imamo v bližini šole lep čebelnjak, smo si ogledali, kako dejavne so čebele v sončnem vremenu. Pred šolo imamo tudi lep travnik, ki še ni pokošen. Otroci vedo, da letos čebelarji pozivajo kmetovalce, ki kosijo travnike, naj pustijo travo in cvetoče travnike  čim dlje nepokošene, da imajo čebele dovolj možnosti za svojo pašo.

  1. maj je mednarodni dan ogroženih vrst živali.

Na  šolskem igrišču so učenci po pogovoru in ogledu  slik vsak zase narisali ogroženo žival, ki je vsakemu izmed njih najljubša. 

Uredili smo zopet šolski vrtiček. Jagode so v polnem razcvetu, posadili smo nekaj cvetočih rastlin.

S pomočjo našega hišnika Tomaža smo uredili tudi del vrta, kjer so zasajene maline, ki se lepo razraščajo.

Se že veselimo vseh dobrot, ko bodo zrasle in dozorele.

                                                                                                      Učitelja OPB

 Nekaj utrinkov našega preživljanja popoldnevov v naravi in na  šolskem dvorišču.

 

Pred čebelnjakom.

Cvetoči travnik pred šolo

Petošolke so narisale risa, ki je zelo ogrožen v Sloveniji.

Vsak učenec je izbral svojo ogroženo žival in jo upodobil na dvorišču.

Dekleta rada priskočijo na pomoč pri sajenju in skrbi za naš vrtiček.

Jagodnjak.

Tu pa rastejo naše maline.

InfoIcon K_ Pohodništvo, Kresniški Vrh
()

Pomlad je tu in zopet smo se podali na krajši pohod v Kresniški Vrh.  Našo pot smo v petek, 21. 5. 2021, pričeli  pri šoli v Kresnicah.

Najprej smo se podali do vrha, visokega 521 m ( pri Romelci), nato pa smo nadaljevali prav do vrha Kresniškega vrha, ki je visok 624 m.

Na tej točki je tudi radarska postaja za letala, ki pristajajo na brniškem letališču.

Kar hitro je minilo nekaj ur, ko smo hodili po že znanih poteh, nekaj pa je bilo za učence tudi novega.

V Kresnice smo se vračali po drugi poti, ki nas je vodila v spodnji Kresniški Vrh in od tam nazaj v Kresnice.

Učiteljica Špela Kovič

 

Prvi postanek pri križu da se malo odžejamo

Malo pod  1. vrhom ( pri Romelci)

Čudovit razgled na okoliške hribe in gore v ozadju z vrha Kresniškega Vrha

InfoIcon OPB_ POŠ Hotič, 10. maj, svetovni dan gibanja
(11 maja 2021)

 

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je leta 2002 proglasila 10. maj za svetovni dan gibanja.

Aktiven življenjski slog bistveno prispeva k ohranjanju oziroma izboljšanju našega zdravja ter preventivno deluje pred pojavom različnih zdravstvenih zapletov.

Šteje tudi telesna dejavnost, razdeljena na več manjših sklopov dnevno, vendar posamezen sklop ne sme trajati manj kot 10 minut.

Za otroke in mladostnike se priporoča najmanj 60 minut zmerne do visoko intenzivne telesne dejavnosti vsak dan. 

In ker je bil včeraj dan namenjen gibanju, učenci po pouku niso imeli domače naloge.

Dan smo preživeli zunaj na šolskem asfaltnem igrišču in na zelenici poleg šole.

Otroci so se preizkusili v  različnih gibalnih igrah s športnimi  rekviziti ali brez njih.

Bilo je veliko veselja in smeha.

 

Učitelja OPB

Matej in Špela

Radi se gugamo na gugalnici, posebno prvošolci.

V peskovniku ni nikoli dolgčas.

Zelo se zabavamo ob igri gnila pomaranča

Obroči nam včasih tudi nagajajo.

Tudi deklice že rade igramo odbojko.

InfoIcon ŠD – POŠ VAČE – 6.-9. RAZRED
(10 marca 2021)

V sredo, 10. 3. 2021, smo na POŠ Vače izvedli športni dan za učence predmetne stopnje.  Tokrat smo se odpravili na  Zasavsko goro. Pot je bila prijetna, spremljalo nas je sonce in dobra volja. 

 

InfoIcon MŠ_1.triada: Pustne migalnice
(17 februarja 2021)